DOLENJC, ČOKOLADA IN RDEČA PETKA

Sploh ne vem, kdaj čas tako pobegne. En, dva, tri je vikend mimo in v ponedeljek vedno ugotovim, čez vikend nisva nič dodelala kombija.

Ampak vedno imava dober izgovor.

Prejšnji vikend sva šla na prvo srečanje VW kombijev – avtodomov.

Zgodaj zjutraj naju iz postelje vrže sonček, čeprav še dan ali dva prej
lilo kot iz škafa. Ker je sonce, greta seveda Ponyja zraven, kaj pa drugega.
Ampak veselje ne traja dolgo. Bolj se bližava notranjosti naše dežele, temnejši so oblaki.
Vsaj dežuje še ne, zato mirno sedim in dremam.

Zbor imamo že ob 8,30. Jutranje vstajanje mi tokrat ni bilo ravno po godu. Do Novega mesta potrebujeva skoraj dve uri in ker sva pozno štartala je odpade kavica na poti.

Tako potujeva v tišini, monotono po avtocesti.

Malo pred Novim mestom zagledam pred seboj rdeč kombi, na katerem mi je nekaj znanega. Bliže ko sva, bolj se mi dozdeva, da vidim .... pikapolonice.😉

Prehitiva ga in iz avta nama mahata dva vesela obraza.

»Glej,« rečem veselo Gorazdu. »Onadva tudi greta na srečanje.«

In res se vsi srečamo Pri Dolenjcu, novo zgrajenem hotelu ob avtocesti.

Navdušita me razgled in okolica, še bolj pa ambient in ponudba.

Ko se vsi spoznamo in spijemo kavo, (končno), malo oživim in pripravljena sem na VW dogodivščino.

Naštejem nas okrog 40. Vseh vrst nas je, tudi s hrošči in pick-upi. In gremo lepo v vrsti na pot. Proti Dolenjskim toplicam.

Najprej imamo po programu obisk destilarne in čokoladnice Berryshka.

Lastnik nas popelje na ogled proizvodnje brinovega eteričnega olja (tega pridelajo največ) in seveda v čokoladnico, kjer nastaja sladka čokolada različnih okusov.

Ampak, najbolj me navduši degustacija. Najprej postrežejo ribezov liker v čokoladnih kozarčkih, nato poskusimo njihovo čokolado in nazadnje brinovo žganje v zmrznjenih kamnitih kozarcih.

Ambient, prezentacija in okolica me spet navdušita.

Čokolada in alkohol dvigneta apetit in vsi prinesemo na plano dobrote iz svojih kombijev. Zložimo jih na pick-upa in si naredimo malico kar pred čokoladnico.

S polnimi želodci je vse lepše in nikamor se nam ne mudi. A ker nas čas malo priganja, gremo spet na pot. Tokrat v sam center Novega mesta, kjer imamo voden ogled mesta zgrajenega na sedmih gričih (baje tako kot Rim).

Vodička Darja nam zgodovino mesta poda na zanimiv, tudi zabaven način.

Ogledamo si cerkev, muzej, hišo Božidarja Jakca in Štukljev spomenik.

Ko pametno pripomnim, da je Leon Štukelj naš, me prijazno v smehu opomni:

»Ja, je vaš, ampak prej je bil naš« In pokaže na hišo, kjer je živel kot otrok.

Sprehodimo se še do knjižnice in ker nam ostane še malo časa, tudi na kavico.

Potem pa jo mahnemo do muzeja IMV.

Za tiste mlajše, ki ne veste kaj je IMV, naj razložim, da je to bila tovarna, ki je izdelala prvo prikolico Adria. Te pa poznate, kaj ne?

No, naslednice te tovarne so danes Adria Mobil, Revoz in TPV.

In tu najdem razstavljeno čisto novo Renault 5-ko. Tako, kot jo imam doma, samo da je moja sive barve in ima malo več kilometrov.

Gorazd pa se raje slika pri kombiju. Le zakaj? 😉😛

Na koncu se vsi skupaj ponovno odpeljemo Dolenjca, kjer nas čaka večerja.

Vsi se strinjamo, da je srečanje bilo zelo poučno in zanimivo. In ker vedno izberejo novo lokacijo za srečanje, je za leto 2020 izbrana Štajerska.