DAN 7 - DILEMA

Oba gledava v telefon. Video na youtube. Predelavo kombija v kamper.

To postaja že vsakodnevno večerno opravilo. 

Ko ne “šraufama” ali načrtujeva gledava v telefon. In proučujeva vse variante.

Ni, da ni. Vsak ima svoj način. In načinov je nešteto. Kot da vsi na svetu počnejo samo to. Predelujejo kombije v avtokampe.

Vsi zagnani do konca, ponosni na svoje izdelke. Narejene po meri vsakega posameznika, para, družine.

In kar tako razmišljam.

Najprej kupiš kombi. Potem je narediš načrt. Odstraniš vse stene in pregrade. Kombi očistiš. Položiš izolacijo na tla. Položiš izolacijo na stene. Tapeciraš stene. Narediš pod. Narediš. pohištvo. Napelješ elektriko. Zmontiraš hladilnik. Zmontiraš štedilnik. Zmontiraš umivalnik. Zmontiraš lučke. Zmontiraš TV. Sešiješ podlogo za spanje. Sešiješ blazine. Sešiješ zavesice. Urediš gretje. Zmontiraš levo stransko okno. Zmontiraš desno stransko okno. Zmontiraš strešno okno. Zmontiraš tendo. 

In ko greš na pot...

Spakiraš posteljnino. Napolniš hladilnik. Spakiraš tepih. Spakiraš mizo. Spakiraš stole. Spakiraš kovček. Zložiš Ponyje.  Se odpeljaš do kampa. 

In v kampu...

Poiščeš plac. Sparkiraš kombi. Podložiš kombi. Priklopiš elektriko. Odpreš tendo. Položiš tepih. Zložiš ven mizo. Zložiš ven stole.....

Ne bi šla raje v hotel???😕

DAN 6 - DAN NABAVE IN ZABAVE

Na obisk sta prišla prijatelja Dušan in Suzana. 

Če se sprašujete zakaj je to pomembno, vam povem, da zelo. 

Dušan in Suzana sta namreč glavna “krivca” za najin projekt. 

Sama sta namreč že dokončala en avtodom, dva tudi kupila in zdaj jih rentata. 

Avtodom Casper. Za vse, ki radi potujete! 

Dušan je tudi glavni dobavitelj stvari za najin avtodom. In danes je prinesel podložke za uravnavanje kombija, elektro dozo, bočno šipo, velik katalog Reimo in CC katalog. 

Dan, ko ne sestavljava avtodoma. Prav paše mi, da po dolgem času v rokah držim kuhlo in ne šraufarce ali čopiča. 

Preživimo super večer in se veselimo poletja. 

Zagotovo pobegnemo kam skupaj. 

Do takrat pa naju čaka še kar nekaj dela😊

     

DAN 5 - KDO JE TU NOR?

“Glava me že boli od vsega. Koliko je tega” 

“Kako te šele bo”pomislim, “pa ne samo glava.”

Pogledam termometer, kaže -5 stopinj. V takem bova delala pod? 

Edini prosti dan, ki ga lahko izkoristiva za karkoli, izkoristiva za montiranje poda. In to pri petih stopinjah pod ničlo. 

Da o mrazu v denarnici sploh ne govorim. Karkoli kupim se uštejem pri ceni. Vse je dražje kot sva mislila. V Bauhausu zato preštevam zadnje bakrene novčiče v denarnici, ko spet do vrha nakupim vse kar potrebujeva.

Danes torej za pod: lepilo, izolacijo, gumo, paronepropustno folijo, vinil pod, razredčilo, vijake ene, vijake druge... Vidite zdaj o čem govorim? 

Gorazd prestavi avto pred salon. Tam bo sonce in tam naju ne bo zeblo. Pri -5????

Kdo je zdaj tu nor?????

Počasi se mi zdi, da kar oba!

Ampak nekdo naju vseeno ima rad. Sonce! Počasi zagreje dan in narediva, kar sva se namenila. Izolacijo dna in vtičnico na kombiju. 

Zvečer uspeva tapecirat še steno za voznikom. 

Ko končava, sem dobre volje. Ne vem, če  zato, ker se končno nekaj vidi, ali pa, ker sem se nadihala Neostika. 🙈

Karkoli že, vesela, v pričakovanju jutrišnjega dne, vas lepo pozdravljam. 

pripravljen na čiščenje

doza za elektriko

sonček nagrada

ta deska nama je dala vetra

podpora :-)

tapeciranje

DAN 4 - BARVANJE KLOPCE

Včeraj je bilo na vrsti barvanje klopce. 

Z Gorazdom si določiva natanko dve uri za to opravilo. Vedeti morate, da projekt avtodom pride na vrsto šele po službi in vseh ostalih opravljenih dnevnih opravilih. 

 Sama sem že tako utrujena, da zjutraj kljub dobremu spancu komaj vstanem. 

Saj poznate tisto, ko budilko 100x mahneš po dremežu in si kupuješ sladke minute. 

No, danes zjutraj sem mahnila mimo in zato vstala pol ure prepozno. Zato ne maram biti dolgo pokonci. 

Gorazd pa, on pa najraje dela ponoči. 

In da se tudi včerajšnji večer ne bi prevesil v jutro, sem rekla: “dve uri in niti minute več!”

Največ časa pri barvanju vzamejo pripravljalna dela. Najprej se mučim z zaščitnim trakom. Ali ga vtrgam premalo in ga moram potem štuklati (dodati) ali pa je predolg in se mi zvije. 

Natančno ga lepim in ker ne dvignem klopce na neko normalno višino, klečim na kolenih, dokler me ta ne začnejo boleti. 

Pa še niti nisem začela barvati. 

Aja, barva. Okrog te je šele bila dilema. Pustiti les naravnega videza ali ga pobarvati? 

Na koncu se odločiva za rdečkast odtenek. In odločitev se izkaže za pravilno. Najino pohištvo počasi dobiva podobo. 

Končava prej kot v dveh urah. Zadovoljna z rezultatom prvič po štirih dnevih zaspiva pred polnočjo. 

  

DAN 3 - Iiiiii - KLOPCA (SKORAJ) FERTIG

DAN 3 - Iiiiiiiii - KLOPCA SKORAJ FERTIG

Ni ga boljšega občutka, kot da vidiš, da si nekaj ustvaril s svojimi rokami.

Veselim se kot majhen otrok. Skačem naokoli in slikam vse detajle. 

Klopca je končno že skoraj v svoji pravi podobi. Potrebna je le še barvanja. 

Gorazd nima meja z idejami in na stransko poličko zmontira elektro dozo  in LED lučko. Super ideja, ta lučka, ki naju bo varovala pred tem, da ne zgrešiva stopnice, ko stopiva ponoči ven iz kombija. Vtičnic pa tako ali tako vedno premalo. Tako, da dava še dve na sprednjo stran.

Klopco sva naredila tako, da lahko dvigneva sedalo in imava spodaj prostor za shranjevanje. Tudi tega je vedno premalo.

Počasi ugotavljam, da neke strašne komoditete v kombiju ravno ne bo. Potrebno je maximalno izkoristit vsak kotiček.

Zato spet riševa in načrtujeva pozno v noč. 

Ker kombi uporabljava tudi za transport, je treba upoštevati tudi to, da bova morala avtodom opremo iz kombija pospraviti in jo shraniti do naslednjega izleta.

Po dolgem posvetu se strinjava, da morava posteljno podnožje združiti s stranskim boxom.

Zato vse skupaj namaževa z lepilom in stisneva z mizarskimi sponami.

Žal ugotoviva, da nama je spet zmanjkalo vijakov. Vijačiti bova morala jutri. 

Pošalim se, da bo šlo za cel kombi vijakov, pa nisem daleč od resnice. Boxom pravim  »vijakožderi«.

Pa sva šele začela prav delat. 

Ko pospraviva zadnje orodje, je ura že spet čez polnoč.

Padeva v posteljo.😴

DAN 1 in 2 - ZAČETEK

PROJEKT AVTODOM

Pozimi @MojPonyinjaz sicer bolj počiva kot ne. In z njim seveda tudi jaz. Tu in tam skočiva na kratek izlet in čakava toplo vreme za kakšno daljšo furo.Ker imava za letos planiranih kar nekaj daljših izletov čez vikend, sva se z Gorazdom lotila novega projekta.Lotila sva se projekta “avtodom”.In ker smo doma pri nas ustvarjalni, ga bova izdelala sama.VW Bulli-ja T5 sva nabavila že lani in od takrat se ubadava s to idejo.Po dveh tednih neprestanega razmišljanja in brskanja po internetu narediva načrt. Bolje - devet načrtov. Na vsakem prejšnjem nekaj manjka. Ali pa je odveč. Bolj ko riševa, manj nama je jasno.Seveda ni odveč informacija, da se tega lotevava prvič.Ko se končno uskladiva okoli dizajna, nedolžno vprašam:“Kje pa se peljeta Ponyja?”In gre vse spet od začetka. Tokrat s prostorom za kolesa.Kdor se malo spozna na avtomobile približno ve, kako velik je prtljažni prostor T5.Ko začneš risat in merit, je vse premalo.Na kateri višini boš sedel? Da se ne udariš v glavo.Na kateri višini bo postelja? Da ne paničariš od klavstrofobije.Koliko prostora imaš pod jedilno mizo? Da se ne dotikaš s koleni, ko sediš.Kje boš shranil prtljago, posteljnino in seveda Ponyje?Na Youtubu nešteto videjev. Izberi zdaj pravega zate?😕Pa greva po svoje.Spet nov načrt in končno, nama uporaben in všečen.Delim ga z vami. Mogoče pa ustreza tudi komu od vas. 

Dan 1

Ker se v soboto odločiva “delati avtodom” kolesarjenje odpade oz. ga preloživa na nedeljo.Nabaviva vijake,( ogromno vijakov) pa se izkaže, da še vedno premalo. Nabaviva tudi les za podnožje, pa lepilo, pa krajše vijake, pa nekakšne ploščice prepognjene na pol. (Kasneje ugotovim čemu služijo).Načrtujeva, reževa, brusiva, vijačima in konec dneva nama uspe sestaviti prvi element.Del podnožja postelje!?. 
Gorazd me tolaži, da se bo kmalu videlo kaj sva narisala in sestavila. Razlaga, “Box bo tukaj, pa tukaj, pa to dvigneš in obrneš, to je potem klopca, iz klopce miza, potem spet obrneš in lahko spiš...”
Preveč zame. 
Ampak, danes je šele prvi dan najinega ustvarjanja. Rabiva jih še kakšnih šestdeset.😎

Saj vem, ne vidi se še. Meni, ko nimam prostorske predstave, še toliko bolj nejasno.

Gledam in gledam in vidim samo stranice nekega kvadra iz lesa. In si poskušam predstavljati kaj za vraga bo postelja? Miza? Klopca? Ali kar oboje???? 😲

Zdaj pa moram nehat pisat, ker “šraufarca” že brni. In za ustvarjanje en par rok ni dovolj.
Nadaljevanje sledi.....😉

 

 

 

Dan 2

Nedelja. 

Vstaneva prepozno, da bi šla na kako daljšo turo. Naša draga prijatelja Dušan in Suzana sta že v Izoli in nama za lušte pošiljata slikice morja.

Malo sem jezna, ker sva tako dolgo spala. Načrtovanje in sestavljanje avtodoma se je zavleklo v jutro.
Sonce prijazno sveti skozi kuhinjo in me vabi ven.Toda Gorazd ima spet »delodiš«

“Prej bova končala z avtodomom, prej bova lahko uživala”

Po eni strani se strinjam z njim, bi pa vseeno rada šla na furo z MojPonyjem. 

Ko pa enkrat začneva žagat in sestavljat, mi je že jasno, da bom dan preživela delovno.

Lotiva se izdelave klopce. 

Na videz preprosta stvar, pa vendar, zmanjka nama kotnikov in morava vsak vogal lepo posebej nastavljat na pravi kot.

Še dobro da sva pred kratkim kupila zajeralno žago in lahko les reževa natančno ravno. Tako se vse nekako bolj prilega. Vseeno še na vsak del naneseva poliuretansko lepilo. Da bolj prime.  

Proti popoldnevu klopca že dobiva svojo podobo. Ko ravno razmišljava kako bi namestila pokrov – sedalni del, Gorazdu zazvoni telefon in morava službeno v Trebnje.

Vrneva se pozno in kar nadaljujeva delo. 

Ob polnoči sem že tako zaspana, da komaj stojim na nogah. Če bova držala ta tempo, bo avtodom končan kot bi mignil. Dogovoriva se, da bova vsak dan raje  naredila nekaj malega. Največje delo naju tako šele čaka. Izolacija in tapeciranje.

V posteljo padem utrujena in v slišim kako mi v glavi odzvanja brnenje vijačnika in žage. Zvok me uspava in do jutra spim kot klada.

Kdo ve, mogoče pa sem pravkar odkrila zdravilo za nespečnost.😛