Včeraj je bilo na vrsti barvanje klopce.
Z Gorazdom si določiva natanko dve uri za to opravilo. Vedeti morate, da projekt avtodom pride na vrsto šele po službi in vseh ostalih opravljenih dnevnih opravilih.
Sama sem že tako utrujena, da zjutraj kljub dobremu spancu komaj vstanem.
Saj poznate tisto, ko budilko 100x mahneš po dremežu in si kupuješ sladke minute.
No, danes zjutraj sem mahnila mimo in zato vstala pol ure prepozno. Zato ne maram biti dolgo pokonci.
Gorazd pa, on pa najraje dela ponoči.
In da se tudi včerajšnji večer ne bi prevesil v jutro, sem rekla: “dve uri in niti minute več!”
Največ časa pri barvanju vzamejo pripravljalna dela. Najprej se mučim z zaščitnim trakom. Ali ga vtrgam premalo in ga moram potem štuklati (dodati) ali pa je predolg in se mi zvije.
Natančno ga lepim in ker ne dvignem klopce na neko normalno višino, klečim na kolenih, dokler me ta ne začnejo boleti.
Pa še niti nisem začela barvati.
Aja, barva. Okrog te je šele bila dilema. Pustiti les naravnega videza ali ga pobarvati?
Na koncu se odločiva za rdečkast odtenek. In odločitev se izkaže za pravilno. Najino pohištvo počasi dobiva podobo.
Končava prej kot v dveh urah. Zadovoljna z rezultatom prvič po štirih dnevih zaspiva pred polnočjo.
No comments:
Post a Comment