DAN 1 in 2 - ZAČETEK

PROJEKT AVTODOM

Pozimi @MojPonyinjaz sicer bolj počiva kot ne. In z njim seveda tudi jaz. Tu in tam skočiva na kratek izlet in čakava toplo vreme za kakšno daljšo furo.Ker imava za letos planiranih kar nekaj daljših izletov čez vikend, sva se z Gorazdom lotila novega projekta.Lotila sva se projekta “avtodom”.In ker smo doma pri nas ustvarjalni, ga bova izdelala sama.VW Bulli-ja T5 sva nabavila že lani in od takrat se ubadava s to idejo.Po dveh tednih neprestanega razmišljanja in brskanja po internetu narediva načrt. Bolje - devet načrtov. Na vsakem prejšnjem nekaj manjka. Ali pa je odveč. Bolj ko riševa, manj nama je jasno.Seveda ni odveč informacija, da se tega lotevava prvič.Ko se končno uskladiva okoli dizajna, nedolžno vprašam:“Kje pa se peljeta Ponyja?”In gre vse spet od začetka. Tokrat s prostorom za kolesa.Kdor se malo spozna na avtomobile približno ve, kako velik je prtljažni prostor T5.Ko začneš risat in merit, je vse premalo.Na kateri višini boš sedel? Da se ne udariš v glavo.Na kateri višini bo postelja? Da ne paničariš od klavstrofobije.Koliko prostora imaš pod jedilno mizo? Da se ne dotikaš s koleni, ko sediš.Kje boš shranil prtljago, posteljnino in seveda Ponyje?Na Youtubu nešteto videjev. Izberi zdaj pravega zate?😕Pa greva po svoje.Spet nov načrt in končno, nama uporaben in všečen.Delim ga z vami. Mogoče pa ustreza tudi komu od vas. 

Dan 1

Ker se v soboto odločiva “delati avtodom” kolesarjenje odpade oz. ga preloživa na nedeljo.Nabaviva vijake,( ogromno vijakov) pa se izkaže, da še vedno premalo. Nabaviva tudi les za podnožje, pa lepilo, pa krajše vijake, pa nekakšne ploščice prepognjene na pol. (Kasneje ugotovim čemu služijo).Načrtujeva, reževa, brusiva, vijačima in konec dneva nama uspe sestaviti prvi element.Del podnožja postelje!?. 
Gorazd me tolaži, da se bo kmalu videlo kaj sva narisala in sestavila. Razlaga, “Box bo tukaj, pa tukaj, pa to dvigneš in obrneš, to je potem klopca, iz klopce miza, potem spet obrneš in lahko spiš...”
Preveč zame. 
Ampak, danes je šele prvi dan najinega ustvarjanja. Rabiva jih še kakšnih šestdeset.😎

Saj vem, ne vidi se še. Meni, ko nimam prostorske predstave, še toliko bolj nejasno.

Gledam in gledam in vidim samo stranice nekega kvadra iz lesa. In si poskušam predstavljati kaj za vraga bo postelja? Miza? Klopca? Ali kar oboje???? 😲

Zdaj pa moram nehat pisat, ker “šraufarca” že brni. In za ustvarjanje en par rok ni dovolj.
Nadaljevanje sledi.....😉

 

 

 

Dan 2

Nedelja. 

Vstaneva prepozno, da bi šla na kako daljšo turo. Naša draga prijatelja Dušan in Suzana sta že v Izoli in nama za lušte pošiljata slikice morja.

Malo sem jezna, ker sva tako dolgo spala. Načrtovanje in sestavljanje avtodoma se je zavleklo v jutro.
Sonce prijazno sveti skozi kuhinjo in me vabi ven.Toda Gorazd ima spet »delodiš«

“Prej bova končala z avtodomom, prej bova lahko uživala”

Po eni strani se strinjam z njim, bi pa vseeno rada šla na furo z MojPonyjem. 

Ko pa enkrat začneva žagat in sestavljat, mi je že jasno, da bom dan preživela delovno.

Lotiva se izdelave klopce. 

Na videz preprosta stvar, pa vendar, zmanjka nama kotnikov in morava vsak vogal lepo posebej nastavljat na pravi kot.

Še dobro da sva pred kratkim kupila zajeralno žago in lahko les reževa natančno ravno. Tako se vse nekako bolj prilega. Vseeno še na vsak del naneseva poliuretansko lepilo. Da bolj prime.  

Proti popoldnevu klopca že dobiva svojo podobo. Ko ravno razmišljava kako bi namestila pokrov – sedalni del, Gorazdu zazvoni telefon in morava službeno v Trebnje.

Vrneva se pozno in kar nadaljujeva delo. 

Ob polnoči sem že tako zaspana, da komaj stojim na nogah. Če bova držala ta tempo, bo avtodom končan kot bi mignil. Dogovoriva se, da bova vsak dan raje  naredila nekaj malega. Največje delo naju tako šele čaka. Izolacija in tapeciranje.

V posteljo padem utrujena in v slišim kako mi v glavi odzvanja brnenje vijačnika in žage. Zvok me uspava in do jutra spim kot klada.

Kdo ve, mogoče pa sem pravkar odkrila zdravilo za nespečnost.😛