“Glava me že boli od vsega. Koliko je tega”
“Kako te šele bo”pomislim, “pa ne samo glava.”
Pogledam termometer, kaže -5 stopinj. V takem bova delala pod?
Edini prosti dan, ki ga lahko izkoristiva za karkoli, izkoristiva za montiranje poda. In to pri petih stopinjah pod ničlo.
Da o mrazu v denarnici sploh ne govorim. Karkoli kupim se uštejem pri ceni. Vse je dražje kot sva mislila. V Bauhausu zato preštevam zadnje bakrene novčiče v denarnici, ko spet do vrha nakupim vse kar potrebujeva.
Danes torej za pod: lepilo, izolacijo, gumo, paronepropustno folijo, vinil pod, razredčilo, vijake ene, vijake druge... Vidite zdaj o čem govorim?
Gorazd prestavi avto pred salon. Tam bo sonce in tam naju ne bo zeblo. Pri -5????
Kdo je zdaj tu nor?????
Počasi se mi zdi, da kar oba!
Ampak nekdo naju vseeno ima rad. Sonce! Počasi zagreje dan in narediva, kar sva se namenila. Izolacijo dna in vtičnico na kombiju.
Zvečer uspeva tapecirat še steno za voznikom.
Ko končava, sem dobre volje. Ne vem, če zato, ker se končno nekaj vidi, ali pa, ker sem se nadihala Neostika. 🙈
Karkoli že, vesela, v pričakovanju jutrišnjega dne, vas lepo pozdravljam.
 |
| pripravljen na čiščenje |
 |
| doza za elektriko |
 |
| sonček nagrada |
 |
| ta deska nama je dala vetra |
 |
| podpora :-) |
 |
| tapeciranje |
No comments:
Post a Comment