Če slučajno opazite, da si dnevi sledijo po zaporedju, datumi pa ne, je to zato, ker opisujem le dneve, ko res kaj počneva.
Skupen čas, ko bo avtodom dokončan bom objavila na koncu.
Torej, dileme več ni. Delo se nadaljuje.
Včeraj je Gorazdu uspelo zlepiti dno (desko) kombija. Sama nisem bila kaj prida od pomoči. Potreboval me je samo enkrat. Pravzaprav, je potreboval moje kile.😜
Ja, prav ste prebrali. Kile (kilograme).
Namreč, desko je bilo na enem mestu potrebno obtežiti. In uganite, kdo je bil najbolj primeren za to?
Jaz, seveda.😂 Poleg nekaj ostankov granita.
Prav pridno sem stala na deski, dokler lepilo ni prijelo. NIč se nisem pritoževala. Brskala sem po telefonu in spotoma naredila še kakšno slikico. Gorazd ni nič komentiral. Podarjeni pomoči se pa res ne gleda v zobe.
Da ne boste mislili, da zmeraj samo stojim zraven in gledam. Res je, da Gorazd opravi večino fizičnega dela. Včasih pa mu ženska pamet še kako prav pride. 😉
Recimo, ko česa ne najde, se jaz vedno spomnim, kje je to pozabil. Ali pa ko računa centimetre, jaz hitreje izračunam. Včasih tudi narobe in potem morava znova kaj izdelati. Izračunam pa!
Sem pa staknila tudi nekaj poškodb. 😲 Npr. zaskalila sem se, pa pičila na žeblju in vrezala z "olfa" nožem.
To je vse dokaz, da moja prisotnost ni samo statična.
Zato bova danes s skupnimi močmi nadaljevala delo. Čaka naju dokončanje poda in čez vikend montaža stranskega okna. Malo me je kar strah. MONTAŽA OKNA!
Kar poglejte si, kako se to dela.
Če uspe, vam javim.
Če ne.... javim takrat, ko bo uspelo.😃
No comments:
Post a Comment