PISAT JE LAŽJE KOT "ŠTIHAT"

Ja, saj vem, vsi se že sprašujete, kaj je s projektom avtodom.

No, zadeva je taka: 
Ker je moj Gorazd strašno “picajzlast” glede avtov (upam, da ne bere mojega bloga, ker bo hud za to ), se je odločil, da avto mora na generalni pregled. Konec koncev ima že blizu 200.000 prevoženih kilometrov in nekateri deli več niso varni.

Se strinjam glede varnosti. Da pa je treba razstavit celi avto?????Moje mnenje seveda ni štelo. Avto je vseeno šel na temeljit pregled.In če ni avta, ni avtodoma. Logično.

Tako sem preteklih deset dni štihala, kopala, grabljala vrt, da so mi skoraj odpadle roke. Gorazd pa je kopal in zidal roštilj. Ker Brodnjaki pač ne moremo it pred televizor in malo počivat, tako kot vsi normalni ljudje.Neeee, ker če mi nimamo dela, si ga pa naredimo.

No, ko sva en dan pred prevzemom avta šla v kontrolo, pa me je skoraj kap.Avto je bil... eh, kaj govorim... avta sploh ni bilo. Samo neko škatlasto ogrodje na "klocnih", z razstavljeno mašino.Pomislim, če bo ta sestavil vse nazaj tako kot je treba, vsaka mu čast. Raje gledam stran in upam, da naslednji dan ne bova ob prevzemu doživela šoka.Mojster mehanik pa........Ščisti vsako matico, obrne vsak šraufek, pregleda vsako cev, zamenja vse, kar se zamenjat da.

Naslednji dan prideva po avto in na daleč se nama smeji.“Avto teče ko urica. Zdaj pa lahko greta, kam že? Kopenhagen? Naslednjih 200 jurjev mata mir. Samo na olje in filtre pazita.”“Jeeeej,” pomislim in si že predstavljam, kako drviva po ravnih nemških cestah, na sam sever Evrope.Jutri pa nadaljujeva dalje z obnovo. Veeeeliiikooo dela še nama je ostalo.Sproti vse objavim in podrobno opišem.
Pisat je veliko lažje, kot štihat.