Včasih se mi zdi, da delava in delava, pa ni nič za videt. Skrijeva se v garažo, načrtujeva, sestavljava. Porabiva ure in ure za razmišljanje, na koncu pa se ne vidi nič.
Vedno bolj ugotavljam, da pripravljalna dela vzamejo največ časa. Ko ti je jasno, kaj in kako boš naredil, narediš hitro.
Ampak...zataknilo se je pri podu.
Kakšno izolacijo izbrati? Koliko višine? Kaj položiti nad izolacijo? Kako lepiti? S čim lepiti? Kam gre deska? Kaj gre na desko? In tako naprej.
Karkoli bi naredil, je v bistvu prav.... in vse je narobe.
Na koncu debate izbereva svoj način. Pogledam Gorazda in pametno razložim:
“To zalepi na ono, pa čez daj ono, pa zalepi z onim, pa čez položi ono in pol vse skupaj stisni”
In Gorazd se razjezi.
“Kaj ono na ono in z onim, pa stisni?” Nimam pojma o čem govoriš. Poimenuj z besedami. Vsaka stvar ima svoje ime. Nič te ne razumem!”
Pa sva bila tam. Vsak na svojem nivoju izražanja.Kdo je že rekel, da so moški z Marsa, ženske pa z Venere? Ni se zmotil.
“Veš kaj, zdaj pa grem! Delaj sam. Jaz grem na furo.”
In sem šla.
Tako, zdaj vidite, da pri izdelavi avtodoma ni vse samo lepo. Včasih je nemogoče. Ampak na koncu je važen cilj. In najin cilj je peljati se kam, ko bo vse nared in uživati. Se takrat smejati vsem dogodivščinam, ki so se pripetile ob izdelavi avtodoma, lepim in manj lepim.
Ko sem se čez tri ure vrnila nazaj, me je čakal v nulo porihtan pod kombija.
“Veš, najprej sem do konca nalepil xps plošče med rebra na tleh kombija. Potem sem čez s silikonom nalepil gumo. Nanjo sem položil vezano ploščo, ki sem jo prej prelepil z vynil podom. Na koncu sem vse učvrstil s podporniki." "Tako zdaj zgleda.” mi ponosno pokaže.
Pa ja, če sem to mislila. “To zalepi na ono, pa čez daj ono, pa zalepi z onim, pa čez položi ono in pol vse skupaj stisni”
Na koncu me je le razumel in naredil tako kot je treba.
Jaz pa sem tudi zvozila moj MojPonykrog.
In vse je bilo spet v najlepšem redu.
No comments:
Post a Comment